Čilski potres skrajšal dan?

torek, 2. marec 2010 @ 15:30

Nasin znanstvenik Richard Gross je dejal, da je silovit potres v Čilu verjetno premaknil zemljino os in skrajšal dan. David Pyle z univerze Oxford pa napoveduje večjo aktivnost vulkanov.

Vsak dogodek, ki povzroči prerazporeditev mase, vpliva na kroženje Zemlje

Vsak dogodek, ki povzroči prerazporeditev mase, vpliva na kroženje Zemlje

Potres v Čilu z magnitudo 8,8 je verjetno skrajšal dan, je sporočil Richard Gross iz Nasinega laboratorija Jet Propulsion v Kaliforniji. Preliminarni izračun, do katerega so prišli s pomočjo posebnega računalniškega programa, je pokazal, da je silovito tresenje tal skrajšalo dan za 1,26 mikrosekunde. Še bolj zanimivo je, ker naj bi potres zemljino os premaknil za osem centimetrov.

Podal je tudi primerjavo: potres na Sumatri z magnitudo 9,1 leta 2004, ki so mu sledili uničujoči cunamiji, je skrajšal dan za 6,8 mikrosekunde in za sedem centimetrov premaknil zemljino os. Sobotni potres je bil sicer šibkejši, a je imel večje posledice, ker je Čile bolj oddaljen od ekvatorja kot Sumatra. Po drugi strani bi z napolnitvijo kitajskega rezervoarja Treh sotesk, ki drži 40 kubičnih kilometrov vode, podaljšali dan za 0,06 mikrosekunde.

Tudi drsalec se hitreje vrti, če stisne roke k sebi

Spremembe so majhne, a trajne. Med silovitim tresenjem tal naj bi se premikale ogromne skale, zato lahko pride do porazdelitve mase na Zemlji. Takrat se spremeni povprečna hitrost kroženja našega planeta, od katere je odvisna dolžina dneva. Znanstveniki pri izračunih vplivanja potresov uporabljajo način gibanja drsalca. S potegom rok k telesu razporedi težo, zato se začne hitreje obračati.

Od Moskve do Vladivostoka iz domačega naslanjača

petek, 12. februar 2010 @ 23:33

Prižgite si računalnike in zvočnike, priskrbite si okusno malico, se udobno namestite in gremo na potovanje s Transsibirsko železnico.

Ruske železnice in “stric” Google, ki internetne navdušence vedno znova razvaja z različnimi spletnimi aplikacijami, sta vsem ljubiteljem Rusije ponudila brezplačno potovanje čez največjo državo na svetu po eni najznamenitejših železniških prog. In to kar iz domačega naslanjača.

Če bi radi skupaj z Googlom prepotovali vseh 9.226 kilometrov od Moskve do Vladivostoka na skrajnem vzhodu, si boste morali rezervirati približno 150 ur. Med potovanjem čez dva kontinenta, 12 regij in 87 mest, boste lahko poslušali popularni Ruski radio. Če imate raje klasiko, lahko izbirate med nekaj različnimi avdio knjigami; na izbiro sta na primer tudi Tolstojeva Vojna in mir ali Gogoljeve Mrtve duše. Seveda boste omenjena klasična dela morali poslušati v ruskem jeziku. Če vam nič od tega ne bo všeč, pa si nastavite samo zvok vlaka, ki bo pričaral še najbolj avtentičen občutek vožnje po železnici.

Tisti, ki nimate dovolj časa, a bi si vseeno radi ogledali kakšno mesto, boste na desni strani našli nekaj najbolj zanimivih mest. S klikom nanje se boste takoj znašli na cilju. Gremo! Pa srečno pot!

Hiša, v kateri je odraščal Prešeren

ponedeljek, 8. februar 2010 @ 23:09

Čeprav je največji slovenski pesnik France Prešeren v Vrbi preživel le prvih sedem let življenja, gorenjska vasica še danes ostaja eden največjih simbolov poeta.

France Prešeren je svoj spomenik rojstni vasi sicer naredil že sam – s pesmijo Vrba. V omenjenem sonetu je opisal ljubezen do vasi, družine in jezika. Po njegovi smrti se je na pesnika spomnila tudi Vrba, saj je bila njegova rojstna hiša že leta 1939 na pobudo Frana Saleškega Finžgarja spremenjena v muzej.

Rojstna hiša Franceta Prešerna

Rojstna hiša Franceta Prešerna

Končna podoba nastala leta 1856
Prešernova rojstna hiša je bila zgrajena že v 16. stoletju, takrat je bila večinoma lesena, saj so bili zidani le klet, veža in gospodarski prostori. Današnja podoba je nastala leta 1856, ko je deloma zgorela, obnova pa je potekala z uporabo več slogov – od baroka, pozne gotike pa do kmečkega klasicizma.

Nekaj predmetov iz Prešernovih časov
Večina opreme in razstavljenih predmetov je iz 19. stoletja. Iz Prešernovih časov so danes ohranjene klopi v veži in “hiši” (tako so na Gorenjskem imenovali osrednji prostor), skrinja ter zibelka. V 80. letih prejšnjega stoletja so muzej obogatili še številni prevodi Prešernovih pesmi v tuje jezike.

Zdravljica

Zdravljica

Priljubljena točka šolarjev
Muzej letno obišče več kot 20.000 obiskovalcev, večinoma šolarjev. Najbolj “vroči” termini so pričakovano v tednih pred obletnicami njegovega rojstva in smrti ter po njih.

V isti hiši se je rodil tudi Anton Vovk
A France Prešeren ni bil edini znani Slovenec, ki je bil rojen v tej hiši. Natanko 100 let po njegovem rojstvu se je namreč pri “Ribičevih” rodil tudi Anton Vovk, ki je leta 1961 postal prvi slovenski nadškof.

Cerkev svetega Marka

Cerkev svetega Marka

Cerkev svetega Marka
V majhni vasici sta znani še Cerkev svetega Marka, o kateri Prešeren piše že v Vrbi, in lipa na sredi vasi. Okoli omenjenega drevesa je 16 kamnov, ki predstavljajo število kmetij pred 2 stoletjema. Danes se je število kmetij prepolovilo.

Zdravljenje športnih poškodb

sobota, 30. januar 2010 @ 22:53

Ob športnem udejstvovanju pogosto pride do tipičnih poškodb, ki jih je treba ustrezno zdraviti. Navajamo nekatere, njihove znake in proces rehabilitacije.

Poškodba: izliv krvi (na površini ali v globini veznega tkiva)
Znaki: moder madež, bolečina, občutljivost na pritisk
Prva pomoč: hlajenje (ledene kocke, hladilni sprej, pod hladno tekočo vodo)
Zdravljenje: hladni mokri obkladki z ocetnokislo glino, maža s hirudinom, izvleček divjega kostanja

Poškodba: izpah
Znaki: močne bolečine, omejena gibljivost izpahnjenega sklepa, oteklina, premaknjena simetrija glede na drugi sklep, občutek vročine
Prva pomoč: imobilizacija in hlajenje poškodovanega sklepa, čimprej do zdravnika
Zdravljenje: pregled z rentgenom in strokovna poravnava. Pomagajo glineni ovoji.
Rehabilitacija: dokler bolečina ne mine, brez športa, saj obstaja možnost ponovitve (vsaj šest tednov); iz slabo zdravljenega izpaha se lahko razvije kronična poškodba

Poškodba: ledveni usek (bolj znan kot ”heksenšus”); akutni premik vretenca v ledjih ali vratu s pritiskom na živec
Znaki: ostra bolečina v hrbtu, ki se širi v zadnjico, nogo ali vrat, in močno omejena gibljivost
Prva pomoč: lezite v posteljo in se naslonite na blazine
Zdravljenje: hlajenje z ledenimi kockami, dokler bolečina ne popusti, nato gretje boleče točke
Rehabilitacija: obloge iz blata ali zdravilne gline, plavanje, hrbtno plavanje za krepitev

Poškodba: poškodba meniskusa
Znaki: omejena gibljivost, ”zatikanje” kolena
Prva pomoč: hladni obkladki, hladilni sprej, mirovanje kolena, nujen je zdravniški pregled
Zdravljenje: nujna je rentgenska kontrola, pogosta je operacija
Rehabilitacija: zdravniški nadzor, ustrezna telovadba za krepitev določenih mišic, elastičen povoj, previdno urjenje gibljivosti, brez športne dejavnosti, ki bi obremenila prizadeti sklep

Poškodba: ”teniški” komolec (preobremenitev kit na mišicah iztegovalkah na prstih in roki ali pokostnice na komolcu)
Znaki: močna bolečina v podlakti, ki sega vse do konic prstov na roki
Prva pomoč: takojšnje prenehanje s kakršnokoli športno dejavnostjo, ki obremenjuje roko; mirovanje roke najmanj dva do tri tedne
Zdravljenje: hladni obkladki, mazila, ki lajšajo in preprečujejo vnetje, povoj, zdravila po potrebi
Rehabilitacija: roka naj do ozdravitve miruje, menjava teniškega loparja, preventivno povijanje roke, sprememba tehnike igranja, če je napačna

Poškodba: pretegnjena mišica
Znaki: hude bolečine pri obremenitvi pretegnjene mišice
Prva pomoč: hladni obkladki, previdno masiranje boleče mišice
Zdravljenje: mazanje z mazili, ki blažijo izliv krvi ali oteklino, elastičen povoj
Rehabilitacija: izogibanje športu, dokler se mišica ne pozdravi (razen plavanju); če pred začetkom vadbe mišic ustrezno ne ogrejete, se hitro pretegnejo

Poškodba: zvin
Znaki: oteklina, bolečina na pritisk in ob premikanju, omejena gibljivost
Prva pomoč: hladni obkladki, elastičen povoj (ne povežite pretesno), poškodovani ud dvignite
Zdravljenje: pregled pri zdravniku, slikanje, zdravilni obkladki
Rehabilitacija: zdravniška kontrola, terapija, previdno urjenje gibljivosti, elastičen povoj, nobenega športa z obremenitvijo prizadetega uda

Božič

sreda, 23. december 2009 @ 10:38

Novoletni dnevi so kot neodprti paketi,
katerih vsebine še ne poznamo,
a smo zelo radovedni…
Odvijajmo enega za drugim,
dan za dnem na mizi preteklega leta :
le kaj nas čaka v teh zavitkih,
le kaj se nam tristokrat obeta?
Srečno novo leto.

Božič Božič je praznik, ki v vseh nas obudi otroško sanjarjenje in nas navdaja s spomini preteklih let.

Snežinke tiho prekrijejo sledi, a čas naj ne zabriše dragocenih vezi, ki stkali smo jih do soljudi.

Da bilo bi leto pravo, da bilo bi leto zdravo, veliko radostnih dni naj novo leto podari.
Če v starem se letu je kaj zataknilo, ti novo bo leto vse vozle rešilo.
Naj ti zadnja decembrska noč odnese vse, kar želiš pozabiti, naj ti prvo januarsko jutro prinese srečo in ljubezen, ki te bosta vodili skozi življenje!

Berlin, najbolj “kul” mesto v Evropi

ponedeljek, 30. november 2009 @ 22:47

Berlinski zid je padel pred 20 leti, nemška prestolnica pa danes velja za najbolj dinamično evropsko metropolo, v kateri je zgodovina kameleon.

Joshua Hammer na spletni strani revije Forbes zgodbo Berlina začne pripovedovati skozi življenje Lotharja Löweja, ki je bil priča vsem prelomnim dogodkom v sodobni zgodovini Berlina. Maja 1945, ko je ruska vojska dosegla Berlin, se je moral bojevati v prvih vrstah Hitlerjeve mladine in med obrambo Kurfürstendamma je dobil hude poškodbe. Leta 1948 je bil priča vzpostavitvi zračnega mostu nad Berlinom in uporu berlinskih delavcev leta 1953, ko je delal kot poročevalec za časopis Der Abend. Nato je kot direktor berlinske podružnice tv-mreže ARD v živo slišal Ronalda Reagana izgovoriti: “Gospod Gorbačov, podrite ta zid.” Bil je v Washingtonu, ko so 13. avgusta 1961 postavili zid – “to je bil eden najbolj žalostnih trenutkov mojega življenja,” pravi – in se vračal iz Poljske v Berlin, ko je zid leta 1989 padel.

Železna zavesa iz metafore v realnost
Tudi danes, 20 let pozneje, se Löwe še kako spominja zidu. “Ko se vozim po Invalidenstrasse,” pravi, “se vedno spomnim, da je bila tu nadzorna točka.” V šali ženi rečem: “Kar pripravi svoje potovalne dokumente.” A hkrati opaža, da je čas podrl meje, tako v spominu kot v predmetnosti. “Ponekod sploh ne vem več, kje je potekala meja, in to je dobro.”

28 let je bil Berlin kraj, kjer je železna zavesa iz metafore postala otipljiva realnost. Zid je potekal na tektonski osi med Zahodom in Vzhodom, kapitalizmom in komunizmom, demokracijo in diktaturo, Natom in Varšavskim paktom in navsezadnje med dvema Nemčijama. Zid je postal simbol Berlina, tako kot je Eifflov stolp simbol Pariza ali Empire State Building simbol New Yorka.

Mitte – “sredina” in središče Berlina
20 let po padcu so večino zidu v središču mesta podrli in delitev na zahod in vzhod ne obstaja več, tudi v geografskem smislu ne. Berlinsko težišče je spet tam, kjer je bilo pred vojno, v vse bolj elegantni soseski Mitte, kjer se tudi dogaja največ prireditev ob proslavljanju obletnice padca zidu. Ime v nemščini pomeni “sredina” in je jedrnat simbol tistega, kar se je v mestu dogajalo od leta 1989.

Soseska zajema območje vzhodno od Brandenburških vrat po aveniji Unter den Linden do Alexanderplatza. Tu stojijo simboli oblasti (tudi nemški parlament – Reichstag), kulturnega izročila (Muzejski otok), svetovljanstva (veličastni hoteli, kot sta Adlon in De Rome, in prestižne restavracije, kot je Vau); poslovna središča (kompleks Potzdamer Platz) in Holokavst (spomenik, posvečen umorjenim Judom Evrope – veriga 2.711 sivih kamnitih plošč).

“Potrebujemo dokaz, da je zid obstajal”
Zidu pa ni več. Najprej so ga rušili v navalu jeze in radosti – kar z golimi rokami tiste zgodovinske noči v novembru 1989 -, pozneje pa ga je s profesionalno opremo podrla vojska. “Ljudje so zid tako sovražili, da so bili odločeni, da je treba odstraniti čisto vsak kos,” do zadnjega,” pravi Alex Klausmeier, vodja Fundacije Berlinski zid. Njegova pisarna gleda na 210 metrov zidu, enega najbolje ohranjenih delov ob Bernauer Strasse severno od mestnega jedra. Prav tu je bila nesmiselnost berlinske razdeljenosti najbolj očitna. Na tem mestu se je moral pred rušilne stroje postaviti tamkajšnji pastor, da tega dela zidu niso podrli. “Ljudje so v zgodnjih 90. želeli, da zid izgine. Povzročil je toliko bolečin, toliko smrti,” pojasnjuje Klausmeier. A pastor Manfred Fischer je bil prepričan: “Ne, ne morete tega storiti, del zidu mora ostati, potrebujemo materialni dokaz, da je obstajal.”

Potem ko se je osvobodil betonskega prisilnega jopiča, je Berlin postal najživahnejše evropsko mesto in brez dvoma “najbolj kul” prestolnica Evrope. Rušitev zidu je pustila velikansko cikcakasto brazgotino, vakuum, ki je sprožil največjo urbano renovacijo v Evropi tisočletja. Izbruh ustvarjalnosti se je kazal v najrazločnejših oblikah: od zavijanja Reichstaga v blago in steklene kupole Normana Fosterja kot njegove krone pa do nedavne obnove Neues Museuma, pod katero se je podpisal londonski arhitekt David Chipperfiled.

V Berlinu je zgodovina kameleon
“Pariz in London sta uveljavljena kraja in njuni zgodbi sta znani. A tu se zgodba neprestano razvija,” pravi Michael Kimmelman, kolumnist o kulturnih in družbenih zadevah New York Timesa, ki se je v Berlin preselil iz New Yorka. Zdi se, da je to usoda Berlina. Leta 1919 je Karl Scheffler v svoji knjigi Berlin: A City’s Fate (v prevodu Berlin: Usoda nekega mesta) zapisal: “Berlin je mesto, ki nikoli ne obstaja, a je vedno v procesu nastajanja.”

To je vidno na primeru Neue Wache (Nove stražarne) iz leta 1818 na aveniji Unter Den Linden. Oblikoval jo je Karl Friedrich Schinkel, arhitekt, ki je pustil največji pečat na Berlinu. To je bila vojaška stražarnica, spomenik na 1. svetovno vojno, vzhodnonemški spomenik žrtvam fašista in militarizma, zdaj pa je Osrednji spomenik Zvezne republike Nemčije žrtvam vojne in tiranije. V Berlinu je zgodovina kameleon.

Vsi smo za luno

sobota, 31. oktober 2009 @ 19:51

Vpliv Lune na naše razpoloženje in naš planet lahko razdelimo na štiri faze, od mlaja do ščipa, pri katerih vsaka igra drugačno vlogo.

Če ste dvomili, da trka tudi na vas, lahko to zdaj mirno uporabite kot izgovor. Vsaka Lunina faza traja približno en teden, skupaj torej 28 dni, kolikor traja Lunin mesec.

Mlaj – prazna Luna

Ob samem mlaju Lune na nebu ne vidimo. Te noči so temne in globoke. Ob mlaju počivamo, meditiramo, čistimo telo ali se postimo, prehranjujemo se skromno. Pravijo, da lahko s postom ob mlaju svoje telo za dva tedna razstrupimo in s pretiranim hranjenjem zastrupimo. To je plodno obdobje, primerno za sajenje rastlin, če pa jih boste rezali, si bodo težko opomogle.

Po dveh ali treh nočeh se Lunina podoba spet zareže na nebu, tokrat v obliki črke D, kar preprosto pomeni, da se debeli. To je obdobje začetne rasti, načrtovanja, sanjarjenja in uvajanja novosti, v katerem veliko ljudi začuti potrebo po premiku. Karkoli bomo v tem času posadili, se bo prijelo hitreje in močneje, tako kot naše sanje. Če premišljujete o hujšanju, to ni primeren čas, saj Luna raste in vaše telo potrebuje dovolj hrane za vsakodnevne aktivnosti.

Od prvega krajca do polne Lune – ščipa

V tem tednu se vpliv Lune poveča, medtem ko sledimo svojim ciljem, postajamo nemirni in pogosto nestrpni, stres se povečuje. Vpliv polne Lune je čutiti že nekaj dni preden v resnici nastopi: preobčutljivost, živčnost, nespečnost, tesnoba, nagnjenje k veseljačenju, prekomernemu pitju ali omamljanju, prepirljivost … Statistika zgovorno podpira vpliv polne Lune na ljudi, ko gre za ekscesna dejanja, ki ste jih verjetno kdaj opazili tudi sami, recimo v prometu. Psihološko smo takrat izjemno občutljivi in nagnjeni k razkrivanju resnic, dejstev, skrivnosti, novic …, kar ima lahko tako negativne kot pozitivne učinke, a polna Luna stvari pač pospešuje in jih potiska čez rob. Odsvetujejo se kirurški in operativni posegi, saj se rane celijo počasneje in okrevanje traja dlje; prav tako to ni primeren čas za striženje las ali nohtov. Post ob polni Luni, pri katerem boste popili veliko vode, vam sicer zagotavlja (veliko) izgubo telesne tekočine, ker boste tudi veliko hodili na stranišče, a ne tudi izgube telesne maščobe. Kilogrami manj, ki jih kaže tehtnica, se bodo zato hitro vrnili. Zelišča, ki smo jih nabrali ob polni Luni, imajo močnejši učinek.

Od ščipa do zadnjega krajca

Stvari se počasi začenjajo umirjati, svet postaja prijaznejši, ljudje bolj sproščeni. Novih stvari ni potrebno načenjati, posvetite se negovanju doseženega. Ne spreminjajte tega, kar imate, ampak iz tega poskusite potegniti najbolje. Ne pretiravajte z napori in umirite duha.

Od zadnjega krajca do mlaja

To je čas žetve, ko se ozremo po preteklih tednih in pogledamo, kaj smo ustvarili. Luno na nebu zdaj gledamo v obliki črke C, ‘crkuje’, vedno manj je je. To je čas, ko gre proti mlaju, nivo telesnih tekočin se zniža, rane se celijo hitreje, zato je primeren za kirurške posege. Frizerji zatrjujejo, da lasje, ostriženi v tem obdobju, rastejo počasneje, vrtnarji pa, da je v tem času dobro gnojiti, saj rastline poženejo hitreje.

Pomemben čas zadnjega krajca nastopi nekaj dni pred mlajem, ko Lune na nebu ne vidimo več, a njen vpliv še kako čutimo. Pri ljudeh nastopijo razpoloženjska nihanja, turobne misli, celo depresija, zato je pomembno, da se s seboj ukvarjamo bolj kvalitetno in bolj poglobljeno. Meditacija, joga in umirjeno gibanje so vam pri tem lahko v spodbudo in pomoč.

Hitler šestletno morijo sprožil na Poljskem

torek, 1. september 2009 @ 07:45

Nemške sile so vkorakale na Poljsko, nemška letala so bombardirala poljska mesta. Bil je 1. september 1939. Bil je prvi dan 2. svetovne vojne.

Tik pred zoro so nemški tanki, pehote in konjenica na več različnih frontah prodrli na Poljsko. Kmalu zatem je sledilo bombardiranje poljskih mest, med njimi Varšave. Na Katovice, Krakov, Tczew in Tunel so padale zažigalne bombe. Okoli 1,5 milijona nemških vojakov je tako po številu kot po orožju močno prekašalo poljske sile, brez večjih težav so prodirali skozi poljsko obrambo. Nemška vojska je udarila s Slovaškega, iz Vzhodne Prusije in Pomeranije v Poljski koridor in pristanišče Danzig, ki se je razglasilo za del tretjega rajha.

Hitler je napad utemeljil s trditvijo, da Poljaki nenehno napadajo nemško državno ozemlje. Kot povod je izrabil inscenirani napad na nemški radijski oddajnik, ki so uprizorili pripadniki posebnih enot SS-a, oblečeni v poljske uniforme.

Poljaki nemočni proti nemškim silam
Slabo oboroženi Poljaki se niso mogli dolgo upirati. Po desetdnevnem obleganju in nenehnih letalskih napadih se je Varšava vdala, 120.000 poljskih vojakov pa je prešlo v nemško ujetništvo. Zadnji poljski vojak se je vdal 6. oktobra. Britanija in Francija sta razglasili vojno, potem ko je Nemčija ignorirala njune ločene pozive 3. septembra 1939, da naj umakne vse svoje enote iz Poljske.

Hud poraz + nacionalizem + kriza = vojna
Čeprav si zgodovinarji o vzrokih za 2. svetovno vojno, najobsežnejši in najdražji oborožen spopad v zgodovini, niso enotni, gre vzroke zanjo iskati v koreninah prve svetovne vojne, ki se je končala 21 let prej. V »vojni, ki bo končala vojno« poražena Nemčija je ostala brez kolonij, Versajska pogodba pa ji je naložila visoke odpravnine in omejitve. Italija in Japonska sta bili, čeprav sta izšli na strani zmagovalk, razočarani nad vojnim izkupičkom. Mešanica porasta nacionalizma in velika gospodarska kriza konec 30. let sta tudi usodno prispevali k začetku morije.

Neuspešna politika popuščanja
Sredi 30. let je bil odziv zmagovalk 1. svetovne vojne na pospešeno oboroževanje Nemčije in grožnjo z vojno, ki je visela v zraku, politika popuščanja, in ne soočenje s Hitlerjem, ki je marca leta 1938 tretjemu rajhu priključil Avstrijo. Toda firerjevi apetiti še zdaleč niso bili potešeni. Ob koncu leta 1938 je Hitler v govorih razglašal pravico Nemčije do priključitve Sudetov in češkoslovaškega ozemlja, kjer je živelo večinoma nemško prebivalstvo. Britanski premier Neville Chamberlain je odletel v Nemčijo, da bi umiril razmere in na koncu skupaj s Francijo, ki je pustila na cedilu tradicionalno zaveznico Češkoslovaško, podpisal Münchenski sporazum, ki je Sudete prepustil Nemčiji. Velika Britanija še ni bila pripravljena na vojno. Z zavzetjem preostale Čehoslovaške marca 1939 pa London ni bil več pripravljen popuščati. Chamberlain je napovedal, da bo vsak nadaljnji napad naletel na odpor.

Pakt Ribbentrop-Molotov kupil čas
Hitler je bil prepričan, da bodo zahodne sile tudi Poljsko pustile na cedilu, na roko so mu šla tudi neuspešna pogajanja med Sovjetsko zvezo (SZ) in anglo-francoskimi predstavniki o morebitnem vojnem sodelovanju, a se je uštel. Britanija in Francija sta s porazom Poljske šest mesecev pozneje Nemčiji napovedali vojno, sovjetski voditelj Josip Stalin pa si je čas kupil s paktom Ribbentrop-Molotov, podpisanim 25. avgusta 1939. Nemčija se je s paktom zavarovala pred vojno na dveh frontah, državi pa sta si hkrati razdelili interesne sfere v vzhodni Evropi. V skladu s paktom je 17. septembra 1939 na Poljsko vkorakala tudi Rdeča armada in zasedla območja, ki so bila obljubljena Sovjetski zvezi.

Po zatišju blitzkrieg
Do pomladi 1940 spopadov v Evropi ni bilo. Nemčija je nato sprožila blitzkrieg; aprila 1940 si je brez boja podredila Dansko in Norveško, maja pa prek nevtralnih Belgije, Nizozemske in Luksemburga prodrla v Francijo. Pariz je brez boja padel 14. junija 1940, Britanci so se s hudimi izgubami prek Dunkerquea umaknili na Otok. Francija je 22. junija podpisala premirje. Hitler je v mesecu in pol postal “gospodar zahodne Evrope”. Junija 1940 je na strani Nemčije v vojno vstopila Italija pod vodstvom fašističnega diktatorja Benita Mussolinija. Konec septembra so Nemčija, Italija in Japonska v Berlinu podpisale trojni pakt Berlin-Rim-Tokio. Italijanska vojska je oktobra 1940 doživela velik poraz ob napadu na Grčijo.

Po uspehih sil osi preobrat
Nemčija je nadaljevala bliskovito vojno do spomladi 1941, ko so se spopadi razširili na severno Afriko, Jugoslavijo in preostali Balkan. Hitler je načrtoval tudi invazijo na Otok, a jo je moral zaradi premajhnih uspehov nemškega letalstva nad britanskim preložiti.

Vojna se je na tako rekoč celo zemeljsko oblo razširila v drugi polovici leta 1941, ko sta se zgodila dva izmed ključnih dogodkov vojne. Nemčija je 22. junija napadla SZ, Japonska pa 7. decembra Pearl Harbor, kar je v vojno potegnilo še ZDA. Hitlerjevo namero, da z blitzkriegom pokori Stalina, je pred Moskvo konec leta 1941 ustavila zima.

Izgube pri Stalingradu, poraz pri Midwayu
Pomemben preobrat v vojni je pomenila bitka pri Stalingradu, v kateri je Hitler do začetka leta 1943 izgubil skoraj četrt milijona vojakov. Tehtnica se je nagnila na stran zaveznikov. Že marca 1942 je britanski RAF začel bombardirati nemška mesta, prvi večji poraz pa so doživeli tudi Japonci. Po bitki pri Midwayu junija 1942 so se začeli umikati s tihomorskega bojišča.

V Evropi orožje potihnilo 9. maja
Začetek konca vojne je napovedal “dan D”. Zavezniki so se 6. junija 1944 izkrcali v Normandiji in začeli osvobodilni pohod po stari celini. Bojevanje na vzhodni in zahodni fronti, gospodarska in vojaška izčrpanost so Nemčijo pripeljale do neizogibne kapitulacije. Berlin je padel 2. maja 1945. Hitler in večina njegovih najožjih privržencev je storilo samomor, da ne bi padli v roke Rdeči armadi, ki je prodrla v Berlin. Nacistične sile so se brezpogojno vdale 7. maja, na zahtevo SZ-ja pa so kapitulacijo znova podpisali 9. maja. V Evropi je ropotanje orožja zamenjalo slavje.

V Aziji se je vojna vlekla še dobre štiri mesece, dokler ni 15. avgusta 1945, potem ko so ZDA nad Hirošimo in Nagasakijem odvrgle atomski bombi, kapitulirala še zadnja izmed sil osi.

Po vojni nove velesile, nova svetovna ureditev
Vojna vihra, ki je zajela svet, je v šestih letih zahtevala okoli 60 milijonov življenj. ZDA so iz vojne prišle kot svetovna gospodarska in politična velesila, nekatere nekdanje gospodarske velesile, kot so Nemčija, Francija in Velika Britanija, pa so se znašle v ruševinah. Temelji za novo svetovno ureditev so se na različnih konferencah postavljali že med vojno. Po koncu morije je prišel čas za obnavljanje porušenega in gradnjo novega, svet pa se je kmalu znašel na pragu nove, hladne vojne, ki pa tudi zaradi težkih naukov, ki jih je dala druga svetovna vojna ni prerasla v odkrit, oborožen spopad med velesilama ZDA in SZ-jem ter njunimi zaveznicami.

– V vojni je sodelovalo 61 držav z milijardo sedemsto milijoni prebivalcev in s površino 131,5 milijona kvadratnih kilometrov oz. 96 % zemeljske površine.
– V vojni je sodelovalo 81 odstotkov tedanjega prebivalstva, mobiliziranih je bilo 110 milijonov vojakov od 210 milijonov odraslih moških (skoraj vsak drugi moški).
– Med vojno je umrlo okoli 60 milijonov ljudi, 35 milijonov je bilo ranjenih in 3 milijoni pogrešanih.
– Prvič v zgodovini vojskovanja je bilo mrtvih več civilistov kot vojakov. Po številu izstopata Poljska, z okoli 6 milijonov žrtev (20 odstotkov prebivalstva) in Sovjetska zveza z okoli 20 milijonov žrtev (okoli 13 odstotkov njenega prebivalstva). V Jugoslaviji je bilo ubitih okoli 1.100.000 ljudi (5,8 odstotka) populacije, od tega v Sloveniji približno 89.000 žrtev (okoli 6 odstotkov).
– Uničenih je bilo 30 milijonov zgradb, gmotna škoda je znašala 278 milijard ameriških dolarjev.
– Po nekaterih podatkih je vojna stala 4.000 milijard ameriških dolarjev. Države so za vojno namenile 60 do 70 odstotkov svojega narodnega dohodka.
– Med vojno je bilo izdelanih 800.000 letal, 300.000 tankov, milijon topov, 650.000 minometov, 52 milijonov različnih kosov pehotnega strelnega orožja, 2.970 podmornic in ladij.

Vrhunec meteorskega dežja

sreda, 12. avgust 2009 @ 08:29

V noči na sredo bo Zemlja prepotovala glavnino meteorskega roja Perzeidov. V idealnih razmerah bomo lahko videli tudi sto in več utrinkov na uro.

Perzeide bo možno opazovati še kar nekaj dni.

Perzeide bo možno opazovati še kar nekaj dni.

Utrinki se bodo pojavljali po vsem nebu, prihajali pa bodo iz smeri ozvezdja Perzej, po katerem so dobili ime. Ozvezdje je najvišje na nebu v zgodnjih jutranjih urah, vendar pa je razmeroma visoko nad obzorjem že po deseti uri zvečer.

Če želite videti maksimalno veliko meteorjev, se izognite krajev, ki so svetlobno močno onesnaženi. Idealno je mesto, kjer ni nobene nočne razsvetljave. Že pred opazovanjem na zemljevidu poiščite ustrezen kraj, ki naj bo severno od svetlobnih virov, saj bo tako pogled proti severovzhodu, kjer je ozvezdje Perzeja, nemoten.

Predstavo bo nekoliko ovirala Luna, ki bo v torek vzšla ob 22. uri, v sredo pa pol ure kasneje. Ker bo nad obzorjem vso noč, bo s sijem skrila šibkejše utrinke.

Meteorji, ki jih lahko opazujemo tudi v nočeh pred nocojšnjim vrhuncem in po njem, so se odcepili od kometa Swift-Tuttle, katerega prašno cesto bo naš planet prečkal sredi tega meseca. Pri tem njegovi delčki s hitrostjo prek 200 tisoč kilometrov na uro vdirajo v Zemljino atmosfero in na svoji poti povzročajo, da molekule zraka zažarijo v svetlobi. Meteorji so drobci trdne snovi, večinoma manjši od peščenega zrna, vmes pa se najdejo tudi precej večji delci. Ta ali oni delec bo kot meteorit dosegel celo Zemljino površje.

Pojdimo v planine!

sreda, 12. avgust 2009 @ 08:10

Tisti, ki ljubijo gore, zanje vedno najdejo čas. Nikoli se ne naveličajo poti in, neskončnih prostranstev in vedno občutijo spoštovanje do mogočnosti gora.

Če ste se letos odločili za malce drugačno in bolj avanturistično dopustovanje, potem je gorništvo pravi odgovor za vas. Svoje popotovanje priredite glede na svoje sposobnosti, in če hočete udobje vsaj zvečer, potem si v planinskih kočah rezervirajte ležišče. Preden se odpravite v gore, preglejte vremensko napoved in priporočila Gorske reševalne zveze Slovenije za gibanje v gorah ter preverite razmere na poti.

Če se odpravljate v gore, imejte vedno s seboj:
6 razlogov za gorske počitnice

1. Počitnikovanje v gorah je res preprosto. Hrano, pijačo in obleko nosite s seboj, lahko pa jeste domačo, preprosto hrano v planinskih kočah. Največkrat so takšne počitnice veliko cenejše kot katerekoli druge.
2. Obdajata vas mir in tišina. V gorah je lahko poiskati miren kotiček in se umakniti pred drugimi hribolazci. V gorah ni avtomobilov, tovarn, vrveža – en sam mir in še vedno neokrnjena naravae.
3. Če dopustujete v gorah, boste gotovo imeli aktivne počitnice, s čimer boste poskrbeli za dobro kondicijo telesa in duha.
4. Gore so pravi učbenik narave. Opazovanje rastja, živalstva in geologije je kot živa učilnica, ki je v vsakem primeru zanimivejša in najbolj izkustvena.
5. V gorah je zelo lahko skleniti poznanstva, saj se na poteh vsi pozdravljajo in v kočah je popolnoma normalno, da razvijete zanimive pogovore s popolnimi tujci.
6. Če sklenete kompromis in dopustujete ob gorskih jezerih, boste imeli veliko možnosti za kopanje, adrenalinske športe in pohodništvo.