Arhiv za februar 2010

Od Moskve do Vladivostoka iz domačega naslanjača

petek, 12. februar 2010 @ 23:33

Prižgite si računalnike in zvočnike, priskrbite si okusno malico, se udobno namestite in gremo na potovanje s Transsibirsko železnico.

Ruske železnice in “stric” Google, ki internetne navdušence vedno znova razvaja z različnimi spletnimi aplikacijami, sta vsem ljubiteljem Rusije ponudila brezplačno potovanje čez največjo državo na svetu po eni najznamenitejših železniških prog. In to kar iz domačega naslanjača.

Če bi radi skupaj z Googlom prepotovali vseh 9.226 kilometrov od Moskve do Vladivostoka na skrajnem vzhodu, si boste morali rezervirati približno 150 ur. Med potovanjem čez dva kontinenta, 12 regij in 87 mest, boste lahko poslušali popularni Ruski radio. Če imate raje klasiko, lahko izbirate med nekaj različnimi avdio knjigami; na izbiro sta na primer tudi Tolstojeva Vojna in mir ali Gogoljeve Mrtve duše. Seveda boste omenjena klasična dela morali poslušati v ruskem jeziku. Če vam nič od tega ne bo všeč, pa si nastavite samo zvok vlaka, ki bo pričaral še najbolj avtentičen občutek vožnje po železnici.

Tisti, ki nimate dovolj časa, a bi si vseeno radi ogledali kakšno mesto, boste na desni strani našli nekaj najbolj zanimivih mest. S klikom nanje se boste takoj znašli na cilju. Gremo! Pa srečno pot!

Hiša, v kateri je odraščal Prešeren

ponedeljek, 8. februar 2010 @ 23:09

Čeprav je največji slovenski pesnik France Prešeren v Vrbi preživel le prvih sedem let življenja, gorenjska vasica še danes ostaja eden največjih simbolov poeta.

France Prešeren je svoj spomenik rojstni vasi sicer naredil že sam – s pesmijo Vrba. V omenjenem sonetu je opisal ljubezen do vasi, družine in jezika. Po njegovi smrti se je na pesnika spomnila tudi Vrba, saj je bila njegova rojstna hiša že leta 1939 na pobudo Frana Saleškega Finžgarja spremenjena v muzej.

Rojstna hiša Franceta Prešerna

Rojstna hiša Franceta Prešerna

Končna podoba nastala leta 1856
Prešernova rojstna hiša je bila zgrajena že v 16. stoletju, takrat je bila večinoma lesena, saj so bili zidani le klet, veža in gospodarski prostori. Današnja podoba je nastala leta 1856, ko je deloma zgorela, obnova pa je potekala z uporabo več slogov – od baroka, pozne gotike pa do kmečkega klasicizma.

Nekaj predmetov iz Prešernovih časov
Večina opreme in razstavljenih predmetov je iz 19. stoletja. Iz Prešernovih časov so danes ohranjene klopi v veži in “hiši” (tako so na Gorenjskem imenovali osrednji prostor), skrinja ter zibelka. V 80. letih prejšnjega stoletja so muzej obogatili še številni prevodi Prešernovih pesmi v tuje jezike.

Zdravljica

Zdravljica

Priljubljena točka šolarjev
Muzej letno obišče več kot 20.000 obiskovalcev, večinoma šolarjev. Najbolj “vroči” termini so pričakovano v tednih pred obletnicami njegovega rojstva in smrti ter po njih.

V isti hiši se je rodil tudi Anton Vovk
A France Prešeren ni bil edini znani Slovenec, ki je bil rojen v tej hiši. Natanko 100 let po njegovem rojstvu se je namreč pri “Ribičevih” rodil tudi Anton Vovk, ki je leta 1961 postal prvi slovenski nadškof.

Cerkev svetega Marka

Cerkev svetega Marka

Cerkev svetega Marka
V majhni vasici sta znani še Cerkev svetega Marka, o kateri Prešeren piše že v Vrbi, in lipa na sredi vasi. Okoli omenjenega drevesa je 16 kamnov, ki predstavljajo število kmetij pred 2 stoletjema. Danes se je število kmetij prepolovilo.