Arhiv za kategorijo ‘Računalništvo’

Linux ali Windows?

četrtek, 26. marec 2009 @ 21:39

Kot prvi prispevek po dolgem času bom kar napisal nekaj o tem, kar me trenutno najbolj muči. Odločam se, če bi prestopil na Linux. Bolj specifično na Ubuntu 7.10 ( GNOME, čeprav o KDE tudi slišim dobrega… To se še tudi treba odločit ).

Pa poglejmo prednosti in slabosti teh dveh operacijskih sistemov. Ko rečem Windows s tem mislim XP pro SP2 in ko rečem Linux, mislim zgornjo distribucijo.

Varnost:

No, tu bi lahko reko, da je Linux 100x bolj varen kot XP in da v tej kategoriji sigurno zmaga. Pa enostavno ni tako preprosto. Windows XP, moram reči, je tako varen, kot uporabnik ki ga uporablja. Če ne boste surfali po sumljivih straneh, odpirali čudne priponke v mailih ali prek messengerja sprejemali “slike” od prijatelja ki jih je ( očitno ) poslal virus, vam nima kaj biti. Poleg tega še dodamo anti-virus in je XP popolnoma varen operacijski sistem. Sicer pa se sploh ne zavedam, kako lahko ljudje še vedno dobivajo viruse. V zadnjih 5 letih nisem imel niti enega. No ja, naivnost pač.

Res pa je tudi, da je 99% virusov spisanih za Windows. In tudi če dobite katerega za Linux, vam ne bo naredil veliko škode, saj večinoma sploh niste prijavljeni kot root in nimate veliko pravic. Zato je tu ena velika plus točka za Linux.

Stabilnost:

Tukaj je že bolj očitna razlika. Linux jedro je po mojem mnenju bolj stabilno kot jedro od XPja. Programi od Linuxa pa ne. Hočem reči da je Linux kot operacijski sistem bolj stabilen, ampak programi ki so napisani za Linux pa ni nujno, saj te tudi programirajo ljudje in tukaj je stabilnost enaka kot programi v XP. Ampak nasplošno je Linux bolj stabilen. Ampak tudi to je odvisno od uporabnika.

Uporabniku prijazen vmesnik:

Večina jih bi tu rekla, da XP sigurno zmaga. Včasih je to držalo. Ampak proti Ubuntu Windows tukaj nima nobene možnosti. Že kakšna 2 tedna testiram Ubuntu 7.10 in moram reči, da je vmesnik zelo enostaven za uporabljanje. Ne samo da je enostaven, še zelo lep je ( lepši kot od XP ). Torej, tukaj sta si Ubuntu in XP enaka. Čeprav je tehtnica bolj nagnjena k Ubuntu.

Še posebej me fascinira enostavnost inštalacija programov z apt. Vsak hepan se lahko nauči par preprostih ukazov za konzolo. In enkrat ko bo te obvladal, bo lahko inštaliral katerokoli aplikacijo z par preprostimi ukazi v konzoli:

sudo apt-get install aplikacija

Mislim, bolj enostavno ne gre, nič po internetu, nič downloadanja, nič unzipanja, samo vpišemo, se inštalira, in to je to. Čeprav imam jaz raje ročni pristop k temu ker sem pač navajen še od Windowsa.

Hitrost:

Tukaj dobi večina točk Linux. Pa si poglejmo boot-timer. Pri Windowsih je ta vedno večji. Že samo zaradi registra. Mislim, že zasnova je brezvezna. Nalaganje ene velike datoteke in potem iskanje po njej. Medtem ko ima pri linuxu vsaka aplikacija eno manjšo datoteko. Kar seveda zmanjša čas nalaganja.

Cena:

Heh brez debate. Linux je brezplačen.

Sklep:

Tako bom rekel, razen tega, da večina igerc na Linuxu ne laufa, temu operacijskemu sistemu čisto nič ne manjka. In je zelo priporočljiv za vse. Pa ne mi v komentarjih gušit o enostavnosti windowsov, ker je to stvar navade. Linux ( Ubuntu ) XPje v vseh frontah premaga. Razen, kot sem rekel, za igre. Ampak tisti ki gredo na Linux tako ali tako ne igrajo iger, če pa že, pa imajo dual-boot. Zato to res ni problem. Zato Linux vsakemu priporočam.

Torej, kateri operacijski sistem pa vi uporabljate? In zakaj?

Paketna obdelava slik

petek, 6. marec 2009 @ 04:11

Tole sem reševal včeraj in sem opazil, da se vprašanje pojavlja tudi na nekaterih forumih. Namreč kako se lahko na čim bolj enostaven način zamenja velikemu številu slik oblika zapisa (recimo iz bmp v jpeg), spremeni velikost slike in podobno. Današnji digitalni fotoaparati pač omogočajo na enostaven način ustvarjanje velikega števila fotografij, ki pa jih je potem potrebno ustrezno obdelati. Obdelava posamičnih slik pa je v primeru, ko gre število v stotine fotografij, bolj zamudno opravilo, primerno morda samo za kakšnega študenta zadnjega letnika filozofije, ki je obupal nad Platonom in bi prosti čas rad čim bolje izkoristil.

Meni najljubši program za tovrstna opravila (obdelavo slik) je brezplačni (za domačo uporabo) IrfanView (deluje v vseh Windows okoljih), ki je mimogrede delo Bosanskega avtorja iz Jajca.

Najprej program prenesemo (link je na Tucows.com, različico IrfanView 4.10) na svoj računalnik v neko začasno mapo in ga zaženemo, da prične namestitev. Pri namestitvi jaz vedno odklikam, da se ne namesti avtomatično še google toolbar in google desktop search, ker me ti dodatki na računalniku samo motijo.

Ker privzeto program podpira samo nemščino in angleščino, je potrebno iz spletne strani prenesti še datoteko z podporo za slovenščino (datoteka je v zip formatu) in jo razpakirati v imenik Languages programa IrfanView (privzeto c:\program files\irfanview\languages).

Jezik programa spremenimo v meniju Options, izbira Change language… in izberemo slovenščina. Drugo kar jaz takoj po namestitvi spremenim je orodna vrstica oziroma ikone, ker mi privzete niso všeč. To se lahko naredi v meniju Nastavitve, izbira Nastavitve, zavihek Orodna vrstica.

To je kar se tiče same namestitve vse, sedaj pa k bistvu, kako velikemu številu slik v paketu zamenjamo velikost ali obliko zapisa.

Recimo da imamo na disku d: v mapi foto fotografije, ki bi jim radi spremenili obliko zapisa iz bitne slike (bmp) v kompresirano obliko zapisa jpeg, ki velikost slik bistveno zmanjša na račun same kvalitete slike. Naredimo novo mapo d:\foto\jpeg, kamor naj program odloži konvertirane slike in zaženemo IrfanView.

Izberemo v meniju Datoteka možnost Spremeni Format/Preimenuj… (v angleščini se mi zdi, da je opis te funkcije boljši in sicer Batch Conversion/Rename, kar pomeni, da gre za paketno obdelavo večih slik).

Desno zgoraj izberemo mapo, kjer so slike, ki jih želimo pretvoriti. Lahko izberemo posamezne slike in kliknemo gumb Dodaj, ali pa kliknemo Dodaj vse, če želimo pretvoriti vse datoteke v mapi (pri tej možnosti se da vključiti tudi podmape). Levo zgoraj izberemo Spremeni (ostale dve možnosti omogočati tudi preimenovanje datotek), Izhodni format JPEG (pod Možnosti se da nastaviti tudi kvaliteto, pri čemer nizka pomeni manjša velikost na disku in slabšo kakovost slike – večja kompresija), izberemo mapo, kamor naj slike program odloži in to je vse. Kliknemo še gumb Start, ki začne konverzijo.

Druga taka možnost, ki pride velikokrat prav pri paketni obdelavi slik, je spreminjanje same velikosti slike. Če želimo, da izhodni format ostane isti (recimo v bmp), potem kot Izhodni format nastavimo takšnega, kot so izvorne slike, odznačimo Uporabi napredne funkcije in kliknemo gumb Napredno.

Tu potem lahko vpišemo novo širino in višino slike (lahko v pixlih ali cm) ter še vrsto drugih lastnosti slike. Zopet izberemo Izhodno mapo za izdelane datoteke in kliknemo Start.

Kaj je nezaželjena pošta?

četrtek, 26. februar 2009 @ 03:42

Kaj je nenaročena oglasna pošta (spam)?

V splošnem lahko za spam sporočilo smatramo vsako sporočilo, ki je poslano večjemu številu naslovnikov, z namenom vsiljevanja vsebine, ki se je naslovniki sami ne bi odločili prejemati. V veliki večini primerov gre za oglaševanje plačljivih storitev ali izdelkov. Ponavadi se s spam pošto oglašujejo izdelki ali storitve dvomljive kvalitete, velikokrat pa gre za goljufije (tipičen primer je nigerijska prevara, ki prevarantom včasih uspe tudi pri nas).

Zaradi razširjenosti in neustrezne slovenske besede, ki bi povzela primeren kontekst za neželjeno oglaševanje po elektronski pošti, privzemamo kar pojem iz angleščine.

Zakaj spam ni zaželjen?

Zakaj se pravzaprav tako upiramo spamu, ko pa vsakodnevno prejemamo papirnate oglase po navadni pošti in stalno gledamo oglase na televizijskih kanalih? Razlogov za to je več.

Spam utaplja koristno komunikacijo

Spam predstavlja med 50% in 70% vsega globalnega prometa elektronske pošte (vir: MessageLabs podatki za 2006). Uporabniki in njihovi ponudniki so prisiljeni nameščati vedno nove filtre in ovire, ki spam odstranjujejo, saj drugače uporaba elektronske pošte v koristne namene preprosto ni več mogoča.

Argument, ki ga včasih navajajo oglaševalci je, da je njihov spam popolnoma nemoteč in ga uporabniki zlahka odstranijo. Nočejo videti, da je ta način razmišljanja povzročil, da je spama Že več kot vse druge elektronske pošte. Redna uporaba elektronske pošte brez filtrov za odstranjevanje spama je verjetno tudi za oglaševalce same nemogoča. Podjetja morda tudi smatrajo, da je njihov oglas “drugačne sorte”, kot tisti za Viagro in da je torej njihovo oglaševanje manj sporno z etičnega vidika. O takih stvareh na koncu odloči zakonodaja, ki spam pri nas (in v večini razvitega sveta) prepoveduje.

Večino stroškov nosi prejemnik

Pošiljatelj spama lahko v zelo kratkem času (od nekaj sekund do par minut) pošlje sporočilo zelo velikemu številu naslovnikov. Stroške “razmnoževanja” nosi lastnik strežnika, preko katerega je spam poslan, prejemniki spama pa plačujejo svojemu ponudniku naročnino za poštni predal in dostop do njega. Kot strošek prejemnika lahko smatramo konec koncev tudi čas, ki ga mora porabiti za čiščenje oglasov iz svojega predala. Pri papirnatih oglasih, ki se dostavljajo v navadne poštne nabiralnike, skoraj vse stroške nosi pošiljatelj. Bolj primerna analogija bi bila potemtakem oglaševanje po telefaksu ali pa po omreľjih za mobilno telefonijo preko SMS sporočil.